S pravo razporeditvijo do večje kuhinje
Barva je nekaj tako vsakdanjega, da je sploh ne opazimo, pa vendar je za naše počutje izrednega pomena. Močnejše ko so, bolj učinkujejo na nas.
Barve vplivajo na delovanje našega uma in na naša čustva. Osredotočati se moramo na tiste z blagodejnim učinkom. Treba jih je izbirati glede na počutje.
Barve vplivajo na okus. Rumena in zelena učinkujeta kot nekaj kislega, rdeča kot nekaj sladkega.
Tudi barva jedi ali jedilnega pribora vpliva na okus hrane, zato so jedilni pribor in prtički v najboljših restavracijah vedno v beli barvi.
Kaj izražajo barve?
ČISTOST, NEDOLŽNOST – Bela barva je označena kot čista in vedra, toda hladna barva.
GIBANJE – Rumena spodbuja motorično dejavnost in ustvarja gibanje. Pogled nanjo ugodno učinkuje tudi na naš živčni sistem. Zanjo je značilna izrazita intelektualnost.
UMIRJENOST, NOTRANJI MIR – Zelena barva učinkuje na živčni sistem pomirjajoče. Je namreč sedativna in hipnotična barva. Omogoča pomiritev duha. V prostoru naj bi odpravljala nespečnost.
OSREDOTOČENOST – Fiziološki učinki modre barve so ravno nasprotni učinkom rdeče. Modra svetloba omogoča dobro koncentracijo, ob daljši izpostavljenosti takšni svetlobi pa lahko hitro zapademo v sanjavost, ki ne povzroča kakršnega koli neugodja ali vznemirjenosti.
VZDRAŽENOST, STRAST – Rdeča je vroča in prodorna barva, zato učinkuje na organizem kot psihofizični spodbujevalnik. Preveč rdeče barve v prostoru vzbuja vtis glasnosti, ki je lahko nekoliko nadležna, pa tudi mogočna. Kot barva vitalnosti in aktivnosti spodbuja tudi intelektualno aktivnost. Rdeče razburja in povečuje čustveno vzdraženost. Je najnasilnejša med vsemi barvami, saj nas dobesedno sili k aktivnosti.
VESELJE – Na upodobitvah veselja največkrat zasledimo rdečo, rumeno in oranžno barvo. Vse tri tople in stimulativne barve, ki optično približujejo predmete. Povečujejo tudi aktivnost, pospešujejo krvni obtok in spodbujajo dihanje.
ŽALOST – najpogostejše barve žalosti so črna in vsi modri odtenki. Ker so negativno čustveno obarvane, so primerne za prikazovanje negativnih čustev.
JEZA – na upodobitvah jeze se najpogosteje pojavljata rdeča in črna barva. Rdeča se pogosto pojavlja tudi v obliki veselja, vendar se takrat upoštevajo le njene pozitivne konotacije.
STRAH – na upodobitvah strahu se najpogosteje pojavljajo črna, vijolična in temno modri odtenki.
INTROVERTIRANOST – Učinki vijoličaste barve na naš organizem so zelo podobni učinkom modre, vendar so intenzivnejši. Navadno jo doživljamo kot motečo. Izraža introvertiranost in ustreza predvsem tistim, za katere v glasnih družbah menijo, da so posebneži ali kar izobčenci. Je barva veličine in pomembnosti, idealizma, omogoča umik v meditacijo.
Blažja različica vijoličaste je bledovijoličasta (lila), ki je oslabljena zaradi dodatka bele barve.
TOPLINA – Oranžna je mešanica rumene in rdeče. Kot zmes svetlobe in toplote je primerna za ustvarjanje prijetnega ozračja v prostoru. Spodbuja delovanje srca, vendar ne vpliva na krvni pritisk, lahko vznemirja ali pomirja. Pospešuje prebavo in povečuje apetit, zato je primerna za opremljanje restavracij, kuhinj, jedilnic. Oranžna barva izraža nagonskost in čustveno toplino.
MIR, ZAŠČITA – Rjava barva učinkuje na nas pomirjajoče, vendar nas kljub temu ne uspava. Navadno jo doživljamo kot prijetno, predvsem zato, ker smo je vajeni. Rjava je močna, materinska in zaščitniška barva. Pomensko izraža ekonomičnost, zvestobo in čvrstost, vendar tudi pritisk, togost, upornost, trmoglavost, preprostost in praktičnost.
ZADRŽANOST, NEGOTOVOST – Siva je barva negotovosti. Njena pomenska struktura sega vse od strahu, ki ga nakazujejo njeni svetlejši odtenki, do lažne drznosti njenih srednjih odtenkov in sebične temno sive barve, ki je včasih zaradi svoje intenzivnosti videti že nekoliko nevarna. Priljubljena je med strogimi konformisti. Je barva zadržanosti, hkrati pa tudi zelo elegantna.
MOČ, SKRIVNOSTNOST – Objektivna asociacija črne barve je moč, njeni čutni asociaciji pa sta tema in skrivnostnost. Označuje fizično temo, fiziološki počitek in psihološko žalost oziroma potlačenost. Je simbol formalnosti in konvencije, toda tudi ponosa brez kakršnekoli prevzetnosti.
Pastelne barve: med pastelne barve umeščamo rožnato, svetlomodro, bledovijoličasto in druge nežne barve, ki so osvetljene in imajo zabrisane tone zaradi dodatka bele barve. To vzbuja vtis nežnosti in krhkosti, pogosto tudi neodločnosti in omlednosti. So primerne za poudarjanje rahločutnosti in prefinjenosti. Jasne in zasičene barve so v primerjavi s pastelnimi preveč vpadljive in kar nasilne. Pastelne barve so primerne za ustvarjanje ozračja zaupanja.
Vir: JUB 
